Home | Izobraževanje, Znanost
1 Uvod Elektromagnetna polja so del našega naravnega okolja in imajo odločilen vpliv na mnoge življenjske procese. Toda komaj začnemo razumevati elektromagnetne pojave v svojem telesu in njihove medsebojne vplive z naravnim elektromagnetnim okoljem, moramo spoznati, da umetna elektromagnetna polja precej spreminjajo okolje. Le počasi dozoreva spoznanje, da pomeni elektromagnetno onesnaženje okolja, tako imenovani elektrosmog, tveganje za naše zdravje in naše okolje, ki pa je v današnjem načinu življenja vse pomembnejše. Življenja brez elektrike si ne moremo več predstavljati. V vsakem gospodinjstvu so najrazličnejši električni aparati: televizijski sprejemniki, sesalniki za prah, hi-fi naprave. Tudi na delovnem mestu, v šoli nas obdaja elektrika kopirnih strojev, računalnikov (posebej v računalniški učilnici, kjer so računalniki zloženi v vrstah, in če sedimo nekje na sredini, je to najbolj očitno, saj nas sevanje obdaja z vseh strani), in še in še.... Dokler je na voljo napetost, se ustvarjajo električna polja. Ogroženost našega zdravja zaradi tega sevanja je predmet mnogih razprav. Obremenitev zaradi elektromagnetnega sevanja bo v naslednjih letih veliko večja. Tudi vplivi na zdravje elektrosenzibilnih ljudi se bodo povečali, kar ima za posledico tudi vse več rakastih obolenj, ki jih to sevanje povzroča. Z elektrostatiko nabita telesa, na primer električni kabel ali električne naprave, ustvarjajo okoli sebe električno polje. Moč polja je odvisna od napetosti in se meri v voltih na meter (V/m). Moč magnetnega polja pa je odvisna od moči toka, merjena je v teslih (T). V elektrobiologiji se podatki navajajo v nanoteslih ali mikroteslih. Naravno magnetno polje zemlje niha med 31 mikrotesli ob ekvatorju in 62 mikrotesli na polih. Če se električno ali magnetno polje v določenem intervalu redno spreminja od pozitivnega k negativnemu polu, govorimo o izmeničnemu polju. Število sprememb polov na časovno enoto (s) je frekvenca, merjena v hertzih (Hz). Večja je frekvenca, večja je energija sevanja. 2 Kje se pojavljajo polja visoke frekvence Visokofrekvenčno elektromagnetno sevanje zajema frekvence od 30 kHz do 300 GHz. Razporejeno je v območju radijskih valov in mikrovalov. Radijske valove oddajajo radijski in televizijski oddajniki in bazne postaje mobilnega telefonskega omrežja. Le-ti sevajo z veliko močjo, v njihovi bližini se pojavijo zelo močna elektromagnetna polja. Zasloni: poleg elektrostatičnega polja in izmeničnih polj v nizkofrekvenčnem območju oddajajo televizijski aparati in računalniki tudi visokofrekvenčna elektromagnetna polja do cca 400 kHz. Ta polja imajo verjetno posebne biološke učinke. Mikrovalovi: elektromagnetni valovi v frekvenčnem območju med 500 MHz in 300 GHz se imenujejo mikrovalovi. 3 Vpliv sevanja v visokofrekvenčnem območju na zdravje Učinek visokofrekvenčnega sevanja temelji na segrevanju našega telesa - tako imenovani termični efekt - pri čemer se sprejeta energija sevanja spremeni v toploto. Sprejemanje energije sevanja je odvisno od frekvence sevanja, globina prodiranja pa od vsebnosti vode v tkivu. Čim višja je vsebnost vode v tkivu, tem manjša je globina prodiranja sevanja. Pri visokofrekvenčnem sevanju nastopi segrevanje v telesu, posebno v globljih plasteh tkiva. Temperaturna uravnava telesa izostane, ker se notranje lokalno segrevanje ne more dojemati s čutili. Posebno pri mobilnih telefonih je zaradi sevanja direktno ogrožena glava, še posebej v avtomobilih, kjer se polja ne razbremenijo, ker so znotraj pločevine. Predvsem organi s slabo prekrvavitvijo (mednje sodijo oči in moda) so posebno prizadeti zaradi lokalnega povišanja temperature. Glavobol, razdražljivost, utrujenost in občutljivost oči pripisujejo nekateri znanstveniki visokofrekvenčnemu sevanju. Glej tudi tabelo 1! Tudi s področja okoljske medicine in gradbene biologije prihaja zadnje čase vedno več opozoril o raznih motnjah, ki naj bi nastale zaradi sevanja. Za utrujenost, nervozo, slabo koncentracijo, napetosti v vratu, hrbtu in ramenih, slabosti in različne druge težave krivijo analitiki okolja stres, ki ga povzroča elektromagnetno sevanje. Elektromagnetna sevanja (EMS) so prisotna povsod v človekovem naravnem in bivalnem okolju. Človek je izpostavljen EMS iz naravnih in umetnih virov v frekvenčnem obsegu 0 – 300 GHz; glej tabelo 2! V primerjavi z naravnimi sevanji je intenziteta umetno ustvarjenih sevanj močno narasla, saj se znanstveno-tehnološka revolucija ne-zadržno nadaljuje in se srečujemo z novimi viri, ki uporabljajo različne dele elektromagnetnega spektra. Glavni viri EMS, ki jim je človek izpostavljen, so: naprave za proizvodnjo, prenos in uporabo električne energije, gospodinjska, industrijska in medicinska oprema ter telekomunikacijske naprave (npr. mobilna telefonija, radijski in televizijski oddajniki, radarji). Zaradi vedno večjega števila virov EMS se v javnosti širi zaskrbljenost, da lahko izpostavljenost EMS škodljivo vpliva na zdravje. Nevarnost Motnje Fluorescenčne luči glavobol, motnje v spanju, motnje v delovanju srca, strah, depresije, tveganje za nosečnice in zarodke Radijska budilka motnje v spanju, motnje v delovanju srca, nevarnost za možganske tumorje, glavobol mirkovalovna pečica nevarnost za nosečnice in zarodke, motnje v delovanju možganov, nevarnost za raka, slabitev imunskega sistema, motnje v vidu napeljave visoko in srednje napetosti motnje v spanju, glavobol, preobčutljivost živčnega, občutek strahu, nevarnost za raka, motnje v srčnem ritmu, ščemenje v udih, depresija, napetosti, nevarnost za nosečnice in zarodke radio, telefon walki-talkie motnje v delovanju možganov, siva mrena, težave z vidom, glavobol, motnje v vedenju in presnovi televizija preobčutljivost živčnega sistema, motnje v vidu , glavobol računalnik, pisalni stroj glavobol, težave z nervoznim želodcem, nevarnost za nosečnice in zarodke, težave s koncentracijo, depresije alergije, hormonske motnje, težave z vidom halogenske luči visoko tveganje za levkemijo oz. možganski tumor, slabitev imunskega sistema, motnje v vidu bojler in gretje na zakasneli tok motnje v spanju, nervoza, motnje v srčnem ritmu, občutek strahu, depresija, jutranji glavobol električni vodi in varovalke v spalnici motnje v spanju, glavobol, ščemenje v udih, motnje v delovanju srca, stalna utrujenost, motnje v vedenju in presnovi, težave s koncentracijo Tabela 1: Bolezni, ki jih povzroča elektromagnetno sevanje frekvenca ime področja značilni viri in uporaba 0 - 30 Hz statična polja 30 - 300 Hz ekstremno nizke frekvence (ELF) naprave 50Hz/60Hz (VN - transformator, RTP, nadzemni in podzemni vod za prenos el. energije) 300 Hz – 3 kHz vokalne frekvence (VF) 3 – 30 kHz zelo nizke frekvence (VLF) 30 – 300 kHz nizke frekvence (LF) 300 kHz – 3 MHz srednje frekvence (MF) radijski oddajniki (radijski oddajniki AM srednjevalovni 526 - 1605 kHz), naprave za urejanje prometa 3 – 30 MHz visoke frekvence (HF) radijski in TV – oddajniki, industrijski stroji, radioastronomija 30 – 300 MHz zelo visoke frekvence (VHF) radijski oddajniki (UKV – oddajniki), televizijski oddajniki (I. in III. področje), radionavigacija, radarji, kontrola v zračnem prometu 300 MHz – 3 GHz Ultravisoke frekvence (UHF) televizijski oddajniki (IV. in V. področje), radarji, usmerjene zveze (mobilna telefonija) 3 – 30 GHz supervisoke frekvence (SHF) radarji, navigacija, merjenje višine, satelitske zveze, usmerjene zveze 30 – 300 GHz ekstremno visoke frekvence (EHF) raziskave vesolja, radioastronomija, radiometeorologija Tabela 2: Spekter elektromagnetnega sevanja po frekvencah z ustaljenimi oznakami in značilnimi viri 4 Visokofrekvenčne elektromagnetne obremenitve okolja Leta 1996 izvedeni raziskovalni projekt »Posnetek stanja obremenjenosti okolja zaradi elektromagnetnih sevanj v Sloveniji« obsega tudi rezultate meritev elektromagnetnih sevanj v Sloveniji na najznačilnejših visokofrekvenčnih virih v okolju: • radijski oddajniki (SV, UKV; oddajna moč ? 100 W); Domžale, Nemčevci, Nanos, Krim, Trdinov vrh, Boč in Beli Križ; • TV oddajniki (UHV, VHV; oddajna moč ? 100 W); Nanos, Krim, Trdinov vrh, Boč in Beli Križ; • radarji (radar civilne plovbe Watchman na letališču Brnik, hidrometeorološki radar na Lisci). Meritve sevalnih obremenitev v omenjenem projektu so bile izvedene izven nadzorovanega območja v okolici vira sevanja. Visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja v okolju so posledica telekomunikacijskih naprav, radijskih in televizijskih oddajnikov ter radarjev, ki so skoraj vedno na višinskih lokacijah (stolpi na visokih stavbah, na vrhovih vzpetin itd.). V njihovi bližini navadno ni stanovanjskih in drugih objektov, zaradi česar ni možnosti prekomerne izpostavljenosti EMS. Dostop v neposredno bližino oddajnika je navadno nezaposlenim prepovedan in onemogočen z ograjo, kar je tudi glavni razlog, da prebivalstvo navadno ni izpostavljeno visokim jakostim EMS v bližini oddajne antene. Človek je največjim sevalnim obremenitvam v okolju izpostavljen v bližini srednjevalovnih oddajnikov, v okolici katerih doseže električna poljska jakost tudi do 74,4 V/m. Na drugih lokacijah, kjer so močnostni radijski in TV-oddajniki (ERP ? 100 W), pa so bile izmerjene vrednosti pod 8,9 V/m. Radarji, mikrovalovni komunikacijski sistemi in sateliti so zelo usmerjeni viri v točno določeno točko v prostoru. Zaradi njihove lokacije in načina delovanja niso velik vir sevanja. 5 Sevanje baznih postaj mobilne telefonije Bazne postaje za mobilno telefonijo so oddajno-sprejemni sistemi nizkih moči, ki po svojih antenah oddajajo in sprejemajo elektromagnetna sevanja v področju mikrovalov pri frekvencah med 400 in 2200 MHz. Mobilni telefoni in bazne postaje povzročajo zelo različne sevalne obremenitve. Elektromagnetna sevanja, ki jim je izpostavljen uporabnik mobilnega telefona, so navadno višja od tistih, ki jim je izpostavljen tisti, ki živi blizu bazne postaje. Vendar pa, ne glede na vedno prisotne signale, ki so potrebni za vzdrževanje stika z bližnjo bazno postajo, mobilni telefon oddaja visokofrekvenčno energijo le tedaj, ko je v uporabi. Bazne postaje oddajajo signale le takrat, ko komunicirajo z mobilnimi postajami. Ko na bazni postaji ni prometa, je v oddaji le en kanal, s katerim bazna postaja opozarja mobilne postaje v bližini na svojo prisotnost. Jakost sevanja mobilnega telefona ali bazne postaje se z oddaljenostjo zmanjšuje zelo hitro. Če oddaljenost od vira sevanja podvojimo, se jakost zmanjša za štirikrat. Primerna oddaljenost od vira sevanja je najcenejši in najučinkovitejši način za zmanjševanje izpostavljenosti sevanjem. Sevalne obremenitve, ki jih v svoji okolici povzročajo bazne postaje, so pod dopustnimi mejnimi vrednostmi in so čezmerne le v neposredni bližini anten baznih postaj v glavnem snopu sevalne karakteristike antene. Oddaljenost od antene, na kateri so lahko mejne vrednosti presežene, je odvisna od sevalne moči vrste antene in drugih dejavnikov. To je samo v ravnini antene in v tisti smeri, kamor je usmerjen glavni snop sevalnega diagrama antene. Tipične antene, ki se uporabljajo na območju RS oddajajo pod kotom 65o v vodoravni smeri in 8,5o v navpični ravnini (približno 4o nad in pod vodoravnico). Zunaj tega kota se oddajna moč razpolovi. Neposredno pod, nad in za anteno je moč nekajkrat nižja. Sevalne obremenitve niso odvisne le od števila baznih postaj, temveč predvsem od prometne obremenitve le-teh (število istočasnih klicev). Vsaka dodatna bazna postaja pomeni seveda nov vir elektromagnetnega sevanja, vendar je pri tem pomembno, kako velik je ta vir. Ko posamezen operater gosti omrežje baznih postaj, se približa uporabnikom. S tem pa doseže, da bazne postaje v povprečju delujejo s precej manjšimi močmi (seveda tudi mobilni telefoni) in se obremenitev okolice z elektromagnetnim sevanjem okrog baznih postaj znatno zmanjša. V najneugodnejšem primeru (polna obremenitev bazne postaje, velika oddaljenost mobilnih postaj, veliko interferenc v okolici itd.) pričakujemo sevalne obremenitve najobčutljivejših območij (bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice itd.) približno 16 metrov od antene. Poudariti je treba, da je to samo v ravnini antene in v tisti smeri, kamor je usmerjen glavni snop sevalnega diagrama antene. Ker je antena bazne postaje nameščena na visokem drogu ali pa je dostop nepooblaščenim osebam onemogočen, ni pričakovati, da bi bili prebivalci čezmerno obremenjeni z EMS. Za bazne postaje, katerih nazivna inštalirana moč presega 100 W, je treba pred postavitvijo v prostor pridobiti strokovno mnenje glede sevalnih obremenitev, natančno preučiti njihov vpliv in predvideti morebitne omilitvene ukrepe. Brez strokovnega mnenja, da so EMS baznih postaj pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, ni mogoče pridobiti potrebnih dovoljenj za postavitev. Za vsako bazno postajo, ki je vir elektromagnetnega sevanja, mora investitor zagotoviti prve meritve. Vsaka lokacija bazne postaje mora biti skrbno načrtovana in mora ustrezati strogim kriterijem, ki jih določa predpis glede dopustnih sevalnih obremenitvah v naravnem in življenjskem okolju. V RS je bilo izdanih 436 dovoljenj za postavitev baznih postaj. Rezultati meritev, ki so jih v okolici baznih postaj izvedle pooblaščene organizacije Agencije RD za okolje, kažejo, da obremenitev bivalnega in naravnega okolja EMS nikjer ne presega mejnih vrednosti, ki jih določa predpis. Običajna izpostavljenost ljudi sevanjem baznih postaj v Sloveniji je več kot 100-krat manjša od mejnih vrednosti. Tabela 3 kaže mejne vrednosti za prebivalstvo pri frekvencah 410 in 900, 1800 in 2200 MHz, ki so določene z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL 70/96). Mejne vrednosti se nanašajo na človekovo izpostavljenost, ki traja 6 minut. frekvenca dopustna mejna vrednost gostote pretoka moči NMT 410 MHz 2,05 W/m2 GSM 900 MHz 4,5 W/m2 GSM 1800 MHz 9,5 W/m2 UMTS 2200 MHz 10 W/m2 Tabela 3: Mejne vrednosti za prebivalstvo Mobilni telefoni so radijski oddajniki zelo majhnih moči, ki oddajajo in sprejemajo elektromagnetna sevanja v področju mikrovalov. Med uporabo se navadno neposredno dotikajo ušesa ali glave. Izhodno moč navadno določa bazna postaja glede na njuno oddaljenost. Dejanska ali povprečna oddajna moč je navadno precej nižja od največje izhodne moči mobilnega telefona. Tehnični omejitvi za večje moči sta tudi napajalna baterija in majhnost mobilnih telefonov. Oceno sevalnih obremenitev zaradi uporabe mobilnih telefonov je treba narediti z zelo zahtevnimi izračuni prostorske porazdelitve absorbirane energije znotraj glave, ki morajo biti dopolnjeni z meritvami absorpcije v ustreznem anatomsko oblikovanem modelu (fantomu). Dozimetrične meritve, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti različnih modelov mobilnih telefonov z mednarodno določenimi mejnimi vrednostmi, opravljajo v specializiranih laboratorijih. SAR je kratica za stopnjo specifične absorpcije, ki predstavlja merilo za količino absorbiranih visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj v telesu med uporabo mobilnega telefona. Ker so vsi mobilni telefoni preskušani v laboratorijih pri največji oddajni moči, so dejanske vrednosti SAR navadno precej pod temi nivoji, saj so aparati zasnovani tako, da potrebujejo največjo moč le za vzpostavitev zveze z bazno postajo. Če poenostavimo: čim bližje smo bazni postaji, manj moči je potrebno za ohranjanje zveze. S tem so tudi nižje vrednosti SAR. Meritve SAR opravljajo tako, da namestijo mobilni telefon v bližino realističnega modela človeške glave. Ta je napolnjena s tekočino enakih električnih lastnosti, kot jih ima človeško tkivo. Robot upravlja poseben senzor, ki meri EMS v glavi, računalnik pa na osnovi odčitkov določi največje vrednosti SAR. Meritve opravljajo pri največji možni oddajni moči mobilnega telefona. Poleg laboratorijskih meritev se za ocenjevanje SAR uporabljajo tudi kompleksne numerične metode, ki ob upoštevanju dielektričnih lastnosti človekovega telesa s precejšnjo zanesljivostjo napovejo absorpcijo EMS v tkivu. Doslej je najpopolnejši in najbolj natančni model človeka za ocenjevanje SAR razvil raziskovalni laboratorij ameriških zračnih sil (Airforce Research Laboratory) iz Texasa. Ta model lahko na 1mm3 natančno napove kjerkoli v 42 različnih tkivih človeškega telesa. Ujemanje izračunanih vrednosti z laboratorijskimi meritvami na konkretnih bioloških snoveh je znotraj samega merilnega pogreška 20%. Slika 1: Primer računalniške simulacije SAR v človeškem telesu. Na levi strani je anatomski prerez človeka, na desni pa je prikaz SAR v telesu. Barvna lestvica na desni prikazuje SAR. Slika 2: Ker je mobilni aparat med telefoniranjem v bližini glave, lahko njegovo elektromagnetno sevanje povzroči močno lokalno absorpcijo elektromagnetne energije. To ima za posledico zelo nehomogeno lokalno porazdelitev stopnje specifične absorpcije (SAR) v glavi. SAR je odvisna od oddajne moči telefona, oddajne frekvence, izvedbe antene in njene lege glede na glavo in modul delovanja. Ko je mobilni telefon v neposredni bližini uporabnika (govorimo o bližnjem polju, saj je oddaljenost med njima le nekaj centimetrov), pride do zelo nehomogene absorpcije EMS v glavi. Za ocenjevanje njenih bioloških učinkov ter s tem omejevanje izpostavljenosti se v Evropi uporablja lokalna omejena vrednost SAR 2 W/kg, porazdeljena prek tkiva 10 g v 6-minutnem intervalu. Meritve in izračuni SAR v modelu glave kažejo, da običajno v normalnih pogojih uporabe mobilnega telefona mejna vrednost 2 W/kg ni presežena. Za nekatere tipe aparatov so raziskave pokazale, da je pri največji oddajni moči mejna vrednost SAR v glavi lahko presežena (2,1 W/kg). Največja SAR je na površini glave (koža, mišice), ki se proti notranjosti glave zmanjšuje. V praksi take oddajne moči niso običajne. Če upoštevamo še povprečno SAR v časovnem intervalu 6 minut, je lokalno porazdeljena SAR dejansko še nekoliko nižja in ne presega dovoljene mejne vrednosti. 5.1 Označevanje mobilnih telefonov s podatki o SAR Proizvajalci mobilnih telefonov in druge telekomunikacijske opreme so se odločili, da bodo prostovoljno poročali in označevali nove modele mobilnih telefonov s podatki o njihovih sevalnih obremenitvah, tj. o stopnji specifične absorpcije (SAR). SAR se določa v skladu z najnovejšima evropskima standardoma o postopkih merjenj SAR. Evropski odbor za elektrotehniško standardizacijo (CENELEC) je julija 2001 sprejel oba standarda (EN 50360 in EN 50361), ki se nanašata na skladnost sevalnih obremenitev mobilnih telefonov z osnovnimi mejnimi vrednosti zaradi omejevanja izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem (300 MHz – 3 GHz). Ta produkta standarda se nanašata na vsako oddajno napravo, ki uporablja oddajni element te naprave neposredno v bližini človekove glave (mobilni telefon, brezžični telefon). Predmet tega standarda je demonstrirati skladnosti takih naprav z osnovnimi omejitvami glede izpostavljenosti uporabnikov elektromagnetnim sevanjem, še posebno glede na priporočene mejne vrednosti Evropskega sveta (519/EC/1999). Tudi direktiva EU (5/EC/1999) o telekomunikacijah narekuje, da je potrebno vzpostaviti nadzor nad telekomunikacijsko opremo, ki jo lahko predstavlja povečano zdravstveno tveganje za človeka. S tem so dani temelji, da se od proizvajalcev opreme pričakuje: ? označevanje vseh novih modelov mobilnih telefonov s standardizirano informacijo o SAR ? kritična ocena SAR in primerjava z dovoljenimi mejnimi vrednostmi ? informiranje javnosti o sevalnih obremenitvah njihovih mobilnih telefonov v posebnih brošurah, v navodilih za uporabo ali na domači strani svetovnega spleta Pri nas še nimamo predpisov, ki bi določevali največjo dovoljeno vrednost SAR za mobilne telefone. Vendar pa bo pooblaščeni zastopnik poskrbel, da bodo kupcem na voljo vse relevantne informacije o sevalnih obremenitvah posameznih tipov telefonov, ki se zahtevajo na evropskem trgu. Zaradi zaskrbljenosti glede učinkov elektromagnetnih sevanj mobilnih telefonov so v svetu izvedli številne raziskave o vplivu visokofrekvenčnih EMS (mikrovalov) na človeka in druge organizme. Doslej so jih izvedli okrog 6.000, ki naj bi pokazale, ali lahko EMS kakorkoli negativno vplivajo na človekovo zdravje. Pri ugotavljanju tveganja za zdravje se uporabljata dve vrsti raziskav; na ljudeh (lahko so epidemiološke ali laboratorijske na prostovoljcih) in na živalih. Da je dokončno priznan, mora biti določen biološki učinek dokazan na vseh nivojih raziskav in ponovljiv. Ob upoštevanju vseh doslej opravljenih raziskav ni mogoče potrditi pa tudi ne v celoti zanikati možnosti, da elektromagnetna sevanja naprav mobilne telefonije negativno vplivajo na naše zdravje. Na voljo je sicer nekaj preliminarnih rezultatov raziskav, ki kažejo, da naprave mobilne telefonije v nekaterih primerih lahko povzročajo komaj opazne biološke učinke, ki pa ne vodijo do znanih vplivov na zdravje. Vsi priznani znanstveni dokazi kažejo, da imajo lahko EMS negativen vpliv na zdrvaje tedaj, ko stopnja specifične absorpcije (SAR) doseže in preseže vrednost 4 W/kg za celo telo. Pri tem in višjih nivojih lahko mikrovalovi vplivajo na organizem na podoben način, kot mikorvalovna pečica segreje hrano (termični učinek). Pri visokih jakostih lahko pride do akutnih poškodb zaradi čezmernega segrevanja, kot so katarakta, opekline, vročinska izčrpanost in vročinski udar (smrt). Ugotovljeno je, da kratkotrajna izpostavljenost celega telesa vrednosti SAR do 4 W/kg prispeva k dvigu temperature telesa za manj kot 1oC. Po vseh znanstvenih merilih je tak dvig temperature še sprejemljiv (WHO, 1993). Pod tem pragom, ko segrevanje ni več možno, govorimo o netermičnih učinkih. Opravljene raziskave poročajo o določenih bioloških učinkih elektromagnetnih sevanj nizkih jakosti: vpliv na živčni sistem (spremembe v EEG), kardiovaskularni sistem, metabolizem, imunski sistem, in dedne lastnosti. Večina teh raziskav je protislovnih in jih v večini primerov ni mogoče ponoviti. Čeprav so bili ugotovljeni določeni biološki učinki pri jakostih, ki so nižje od mejnih vrednosti, pa je dvomljiv njihov dejanski negativni vpliv na zdravje. Ker razpoložljiva znanstvena literatura poroča tudi o tovrstnih – netermičnih učinkih ter s tem ne izključuje možnosti negativnih učinkov pod vrednostjo SAR 4 W/kg za celo telo, so strokovnjaki enotnega mnenja, da je potrebno uvesti varnostni faktor, ki ne upošteva samo pomanjkljivih znanstvenih izsledkov, temveč tudi druge možne okoliščine, v katerih pride do izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem. Da bi se izključili vsi znani in neznani, še tako majhni dejavniki zdravstvenega tveganja, je z upoštevanjem znanja stroke uveden za prebivalstvo varnostni faktor 50. Uvedli so ga tudi zato, da bi zaščitili tiste ljudi (otroke, nosečnice, ostarele), ki so morebiti bolj občutljivi na izpostavljenost mikrovalovom, čeprav je o tem zelo malo znanstvenih dokazov. Tako znaša dopustna vrednost SAR za celo telo 0,08 W/kg (ICNIRP, 1998). V primeru, da pride do izpostavljenosti samo dela telesa (npr. glava med uporabo mobilnega telefona), pa lokalno omejena vrednost SAR ne sme preseči 2 W/kg. To je tudi mejna vrednost, ki se uporablja za ocenjevanje sevalnih obremenitev mobilnih telefonov. 5.2 Kakšno je stališče vodilnih mednarodnih organizacij do možnih škodljivih vplivih EMS mobilne telefonije na zdravje? Prevladujoče znanstveno mnenje, ki temelji na doslej izvedenih raziskavah in ga podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija ter druge pomembne organizacije, je, da dolgotrajna izpostavljenost ljudi elektromagnetnim sevanjem nizkih jakosti, ki so pod mejnimi vrednostmi, nima znanega vpliva na njihovo zdravje. Sklep mednarodne komisije za varstvo pred neioniziranimi sevanji (ICNIRP) je, da ni znanstvenih dokazov, po katerih bi sevanja mobilnih telefonov lahko povzročila vplive na zdravje, kadar je izpostavljenost pod mejnimi vrednostmi, prav tako ni povezave med uporabo mobilnega telefona in rakom. 5.3 Ali sevanja mobilnih telefonov in baznih postaj lahko povzročajo raka? Trenutni znanstveni izsledki kažejo, da izpostavljenost EMS, ki jih oddajajo mobilni telefoni in bazne postaje, najverjetneje ne povzročajo rakastih obolenj. Številne študije na živalih, ki so jih izpostavljali EMS, podobnim tistim, ki jih oddajajo mobilni telefoni, niso našle nobenih dokazov, da bi vrednost EMS povzročala ali pospeševala razvoj možganskega raka. Kljub temu pa vlade posameznih držav in znanstvene skupine spodbujajo nadaljnje raziskave, ki jih podpira tudi industrija. Znanstveniki so poročali tudi o drugih učinkih uporabe mobilnih telefonov, vključno s spremenjeno možgansko aktivnostjo, odzivnimi časi in vzorci spanja. Ti učinki so majhni in nimajo očitnega in znanega vpliva na zdravje. Več študij, ki naj bi skušale potrditi te ugotovitve, še poteka. 5.4 Ali obstajajo dokazi, da mikrovalovna sevanja povzročajo splav in prirojene napake? V nekaterih primerih da! Mikrovalovi izredno visokih jakosti (take jakosti lahko proizvajajo le v laboratorijih pri poskusih), zaradi katerih se segreva celo telo, lahko povzročijo splav in napake v razvoju zarodka. Sevalne obremenitve, ki jih povzročajo mobilni telefoni in bazne postaje, pa so premajhne, da bi povzročile takšno segrevanje. Laboratorijske in epidemiološke raziskave ne dokazujejo povezave med sevalno obremenjenostjo ljudi zaradi izpostavljenosti sevanjem mobilnih telefonov in baznih postaj ter spontanim splavom ali prirojenimi napakami. Nekatere posameznike pestijo številni zdravstveni problemi, ki jih poleg drugih dejavnikov pripisujejo elektromagnetnim sevanjem daljnovodov, gospodinjskih naprav, računalnikov, različnih svetil ter mobilnih telefonov in baznih postaj. Pri tem se sklicujejo na čezmerno občutljivost (hipersenzitivnost) na različne dejavnike iz okolja, vključno z elektromagnetnimi sevanji. Sevalne obremenitve, ki so jim izpostavljeni, niso nič večje od stalno prisotnih v bivalnem okolju in so precej pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi. Nekateri so tako prizadeti, da prekinejo delovno razmerje, spremenijo življenjske navade ali celo zaidejo v ekstreme in spijo zaviti v aluminijasto folijo. Obsežna raziskava o hipersenzitivnosti posameznikov na EMS, ki jo je izvedla Evropska komisija, je identificirala: ? simptome živčnega sistema (vrtoglavica, stres, motnje v spanju, bolečine v mišicah), ? kožne simptome (zbadanje na licih, občutek toplote, izpuščaji), ? očesne simptome (migotanje), ? simptome v telesu (zbadanje), ? druge manj značilne simptome, ki vključujejo težave sluha, dihalnega aparata ter prebavne motnje. Raziskava je ugotovila, da hipersenzitivnost pesti le nekaj posameznikov na milijon ljudi. Hipersenzitivni posamezniki so zaradi uporabe mobilnih telefonov tožili o različnih simptomih, kot so glavobol, vrtoglavica, utrujenost ali občutek toplote. Dokazov, ki bi te simptome povezali z izpostavljenostjo EMS, ni na voljo, zato ostajajo mehanizmi takšne preobčutljivosti nejasni. Zdravniki menijo, da igrajo glavno vlogo psihološki in socialni dejavniki. Ker v zadnjem času narašča število objavljenih raziskav, ki obravnavajo vplive EMS na človeka, in so njihovi rezultati lahko netočni, protislovni ali celo neveljavni, jih je treba strokovno ovrednotiti na podlagi strogih znanstvenih kriterijev. To je zelo pomembno tudi zato, ker lahko njihove subjektivne razlage in mnenja popolnoma zavedejo javnost. Termični učinki mikrovalov so dobro raziskani in so podlaga za omejevanje izpostavljenosti ljudi. Prav tako je bilo opravljenih veliko raziskav netermičnih učinkov mikrovalov. Če ocenimo raziskave netermičnih učinkov po sprejetih znanstvenih merilih za ugotavljanje določenih učinkov, ugotovimo, da ne vzdržijo strogih znanstvenih preverjanj ali pa jih v neodvisnem znanstvenem laboratoriju ni mogoče ponoviti ali potrditi. Tako je malo verjetno, da bi lahko šibka visokofrekvenčna EMS vplivala na celično funkcijo ali zdravje, še posebej, ker so jakosti precej pod nivoji stalno prisotnih EMS v telesu zaradi biološke aktivnosti posameznih organov. Kljub temu so strokovnjaki pri pripravi zaščitnih standardov upoštevali možnost, da lahko pride do učinkov tudi pri nizkih jakostih, kjer ni možno segrevanje. Mejne vrednosti izpostavljenosti prebivalstva EMS so v večini primerov tako nizke, da ljudje absorbirajo več elektromagnetne energije, ko so poleti ob sončnem vremenu na prostem. 6 Katere mejne vrednosti za omejevanje izpostavljenosti ljudi elektromagnetnim sevanjem uporabljamo v Sloveniji? Ministrstvo za okolje in prostor RS je sprejelo Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96), ki poleg mednarodnih smernic ICNIRP (mednarodna komisija za varstvo pred neioniziranimi sevanji, ki je neodvisna mednarodna skupina znanstvenikov z različnih področij, potrebnih za ocenjevanje znanstvene literature in ugotavljanje tveganja za zdravje) upošteva tudi načelo previdnosti. Slovenija je med prvimi državami na svetu, ki uvajajo dodatne strožje kriterije ter preventivne dejavnike, pod mejami, ki jih določajo mednarodni standardi in smernice. Ministrstvo za okolje in prostor RS se je odločilo, da bo najbolj občutljiva območja (bivalno okolje, šole, vrtce, bolnišnice, …) pred novimi posegi v prostor zaščitilo z dodatnim preventivnim faktorjem. Za ta občutljiva območja, za katera se zahteva povečano varstvo pred sevanji, veljajo 10-krat strožje omejitve kot v večini držav. To pomeni, da se pred postavitvijo vsake nove bazne postaje določijo varnostna območja (številske vrednosti), znotraj katerih ne sme biti stanovanj, bolnišnic, šol, vtrcev, … V povprečju so ta območja dvakrat večja od tistih, v katerih bi bile mejne vrednosti presežene. 7 Katere mejne vrednosti oziroma varnostne razdalje priporočajo Veljajo različna priporočila za mejne vrednosti, ki se močno razlikujejo in so pogosto predmet razprav. Slovenska vlada je decembra 1996 sprejela odlok o varnostnih ukrepih za zaščito ljudi pred elektromagnetnim sevanjem. Kljub temu da veljajo ti preventivni ukrepi v primerjavi z drugimi državami za zelo nizke (100 mikrotesel za stare in 10 mikrotesel za nove projekte), so po mnenju mnogih strokovnjakov gotovo veliko previsoke za otroke in občutljive ter bolne ljudi. Gradbeni biologi, okoljska medicina, združenja potrošnikov in ekologov zahtevajo strožje mejne vrednosti, medtem ko se gospodarskim združenjem in podjetjem zdijo mnogo previsoke. 8 Kako se lahko zaščitimo pred elektromagnetnim sevanjem Učinkovito se lahko zaščitimo že z upoštevanjem nekaterih preprostih pravil: ? V stanovanjih in delovnih prostorih upoštevajmo razdaljo od visokonapetostnih vodov in transformatorjev. ? V prostorih, kjer spimo, vgradimo izklopno stikalo, ki preprečuje vsako kroženje toka, ko je zadnji električni aparat izklopljen. ? Od električnih aparatov bodimo oddaljeni vsaj en meter. ? Izogibajmo se talnemu gretju v spalnih prostorih ali povečajmo razdaljo. ? Ne imejmo spleta kablov pod posteljo ali na delovnem mestu. ? Namesto radijske ure uporabljamo raje mehanično budilko ali budilko na baterije. ? Po možnosti ne uporabljajmo električno ogrevane odeje oz. jo izklopimo, ko je dosežena prava toplota. ? Otroške alarmne naprave ne polagajmo v otroško posteljico, ampak jo nastavimo na razdalji približno enega metra. ? Bodimo dovolj oddaljeni od televizije, ne imejmo je v spalnici ali ob steni, ki meji na spalnico. Uporabljajmo takšne računalnike, katerih ekran oddaja le malo sevanja. ? Mobilnega telefona po možnosti ne uporabljajmo ali pa pazimo, da je antena oddaljena od glave. ? Pri avtomobilskih telefonih pazimo na to, da je oddaljena antena nameščena zunaj avtomobila. ? Raje se ne odločajmo za mikrovalovno pečico ali pa jo namestimo na dovolj veliki razdalji in nikoli ne glejmo vanjo direktno skozi steklo za opazovanje ter bodimo pozorni na redno testiranje. Zaključek Nesporno je, da je vpliv EMS škodljiv za zdravje ljudi, zato je potrebno postaviti stroga merila, ki bodo določala mejne vplive, ko delovanje EMS ne bo več kvarno vplivalo na zdravje ljudi in ostalih živih bitij. Potrebnih bo še mnogo raziskav in študij, ki bodo nesporno dokazale do katere meje se sme, ne da bi bilo zdravje ogroženo. Je pa že sedaj znano, da so vplivi aparatov katerim smo dnevno izpostavljeni v »domačem« bivalnem okolju (TV, PC, gospodinjski aparati) prevladujočega značaja in ni potrebno iskati še dodatnih dejavnikov v širšem bivalnem okolju. Poskrbeti moramo, da se tehnološki razvoj usmeri tako, da bodo novejši aparati manj kvarno vplivali na naše bivalno okolje. Literatura: [1] Elektromagnetna sevanja električnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje, Elektroinštitut Milan Vidmar, Ref. Št. 1349, Ljubljana, april 1998 [2] Gajšek P., Miklavčič D.: Vpliv neionizirnih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1999. [3] Gajšek P.: Elektromagnetna sevanja in zdravje, Mobitel, Ljubljana 1999. [4] Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektro-energetskih vodov z nazivno napetostjo od 1kV do 400kV, Uradni list SFRJ, 65/88. [5] Raziskave možnih ukrepov za zmanjšanje jakosti električnih in magnetnih polj v okolici SN in NN elementov v transformatorski postaji SN/NN, EIMV, Ref.št. 1409, julij 1998. [6] Raziskave možnosti za zmanjšanje vplivov električnih in magnetnih polj SN daljnovodov in kablovodov, Referat EIMV, april 2002. Drugi uporabljeni viri: [7] http://www.sigov.si/mop/podrocja/ uradzaokolje_sektorokolje/porocila/ stanje_okolja/sevanja.pdf [8] http://www.utrip.net/stara/oktober97/ SEVANJE.html [9] http://www.mobitel.si/images/ pripone/ sevanje.pdf
Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Hana Debevec dne 2006-09-16.
Hana Debevec, fak. za elektrotehniko
Ocenite prispevek:
5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5
# of Ratings = 10 | Rating = 4.8/5
publikacije.net - portal svobodnega znanja
