Elektronsko trženje

KAZALO
1.) Zahvala ………………..................................................................... 2
2.) Povzetek ………………………………………………………………………………. 2
3.) Slovarček……….…………………………………………………………………….. 3
4.) Uvod ………………………………………………………………………………………. 4
5.) Osnova elektronskega trženja ………………………………………… 4
6.) Razumevanje (vpliva) e-okolja …………………………………………. 5
7.) Kultura elektronskega poslovanja …………………………………… 7
8.) Etika in pravni vidiki e-trženja ……………………………………… 10
9.) Trženjski odnosi ……………………………………………………………… 10
10.) Novo podjetje …………………………………………………………………. 13
11.) Zaključek ………………………………………………………………………… 15
12.) Viri ……………………………………………………………………………………. 15

1.) Zahvala
Zahvaljujem se svoji mami Nevenki, ker mi je stala ob strani, svoji mentorici Mateji Mauser in Jaki Lobetu, ki mi je pri vsem pomagal.

2.) Povzetek
Dejstvo je, da lahko od interneta dobimo karkoli - seveda za v protiutež namenjena sredstva, denar, informacije in potrpljenje. Še pred vsem tem pa se moramo zavedati, kaj od interneta sploh lahko pričakujemo. Vzreti se moramo Vase in tako začeti planiranje na papirju. Če še ne veste tam (na praznih A4 listih) začnejo programiranje vsi pravi programerji. Internet je civilno mesto v drugačni realnosti za sporazumevanje in deljenje, širjenje raznih idej. Za to se moramo strogo držati Netiquette (to je nenapisano pravilo lepega vedenja), da smo v dobrih odnosih z vsemi soobiskovalci navidezne realnosti in drugim ne grenimo življenja. Med drugim se za kazen za grdo vedenje lahko izgubi dostop do interneta, potem ko nas naša žrtev prijavi.

3.) Slovarček
ELEKTRONSKA POŠTA = pošta, za katero se ni treba truditi z znamkami. E-pošta je ena od oblik Interneta, preko katerega lahko z računalnikom pošiljamo in sprejemamo sporočila in opozorila. Za vključitev v sistem potrebujemo poštni predal (gmail, hotmail … ), v kateremu se shranjujejo sporočila, ki mu jih pošiljajo drugi. Iz elektronskega predala lahko lastnik sporočila pobira in bere, stiska ter odgovarja nanje.

FAKS = okrajšava za faksimile. Po telefonu lahko prejemamo ali pošiljamo besedilo in grafiko. V večini faks naprav je vgrajen skener, tiskalnik in modemska naprava. Ko pošiljamo sporočilo skener pretvori izpis na papirju v digitalizirane elektronske sunke. Modemska naprava pretvori te sunke dalje v analogne signale, ki se prenašajo naprej preko telefonskega omrežja do druge faks naprave.

JAVNI PROGRAMI = brezplačni programi, ki jih lahko legalno prepisujemo in uporabljamo. Ponavadi te programe napišejo učitelji ali člani uporabniških skupin. Ponavadi so preprosti in bolj redko opremljeni s pisnimi navodili. Poznamo jih pod tremi oznakami: Shareware, Freeware in Cardware. Shareware pomeni, da so pogojno brezplačni – za polno funkcionalnost programa (ali da se znebimo nadležnih pasic) moramo plačati manjšo vsoto (ponavadi nekaj deset €) ali pa nam za določen čas ponudijo legalno uporabo programa, po poteku (na primer petinštirideset dni), pa po zakonu lahko uporabljamo določen program le če se registriramo in plačamo ceno (omenjeno prej). Freeware pa pomeni, da lahko v nedogled polno uporabljamo program brez kakršnegakoli plačila. Cardware je Freeware s prošnjo, da če nam je program všeč pošljemo (e)razglednico avtorju kot znak podpore in v zahvalo.

LAN oziroma intranet = krajevno računalniško omrežje = internet v malem (pa zares v malem). Krajevna skupnost računalnikov kabelsko povezanih se razlikujejo v velikosti, vendar so vedno omejena na eno samo geografsko območje – na primer pisarno ali podjetje ali inštitut. Omrežja so različno zgrajena: kot omrežje tipa vsak z vsakim ali pa omrežje tipa odjemalec / strežnik (angleško client server network). Pri omrežju vsak z vsakim so vsi računalniki povezani eden z drugim in se lahko vsak sporazumeva s katerimkoli. Pri omrežjih odjemalec / strežnik so vsi računalniki v omrežju odjemalci povezani z zmogljivim osrednjim računalnikom (strežnikom).

MODEM = okrajšava za modulator-demodulator. Omogoča uporabniku računalnika, da se preko telefonskega omrežja ali kabelskega omrežja ali posebnih vodov poveže do drugih računalnikov oziroma Interneta. Poznamo zunanje (zunaj računalnika) in notranje (znotraj računalnika) modeme.

MODULACIJA = postopek pretvorbe digitalnega (1 in 0) signala v analognega.

NAVIDEZNA RESNIČNOST = sistem, ki posnema realno Življenje. Le-ta hitro napreduje na področju računalniških igric.

ODJEMALEC = v omrežju so računalniki bodisi odjemalci ali strežniki. Večina je odjemalcev. Strežnik je osrednji računalnik, ki podaja informacijo odjemalcu kadarkoli odjemalec poda zahtevo po informaciji.

4.) Uvod
Trženje kot veda se neprestano in vse bolj spreminja zaradi modernih trendov razvoja mišljenja, med drugim pa tudi zaradi hkratnih sprememb v povezavi telekomunikacijskih in informacijskih tehnologij. Nov način razmišljanja zahteva takojšnjo informacijo kot tudi skladnost vsebine s formo in načinom podajanja informacije. Razvoj komunikacijskih tehnologij in interaktivnih omrežij je omogočil dostop in uporabo ogromnih količin podatkov in informacij na povsem nov (takojšen) način. V nasprotju s starim pristopom, kjer je bil uporabnik le redko aktiven, elektronsko trženje sloni na interaktivnem sporazumevanju oziroma aktivni komunikaciji. Na novih medijih kot je internet in teletekst si pot utirajo vedno bolj specializirani pristopi. Z razmahom interneta se je povečal tudi omrežni trg na nov vsakomur dostopen oziroma možen način povezovanja.
Internet in njemu sorodne tehnologije (IRC, Telnet, FTP, GPRS) so sodobno sredstvo neposrednega trženja, ki se mu ne smemo več izogniti, če želimo biti v toku časa.

5.) Osnova elektronskega trženja
Za razliko od posrednega trženja je elektronsko poslovanje že na začetku temeljilo na neposrednem in zelo interaktivnem pristopu. Neposredno trženje se vse bolj razvija z razvojem novih informacijskih tehnologij. Najbolj v vrhu je nakupovanje po internetu, kjer so standardi 128-bitne inkripcije zagotovili varnost poslovanja in onemogočili zlorabo kreditnih kartic, če je le prodajno podjetje ta ključ zagotovilo. To je sedaj že znano pravilo, ki ga upoštevajo vsa večja podjetja. Prva osnova elektronskega trženja je torej neposrednost, kjer je poudarek na merljivem odzivu, kar je ponavadi kupčevo naročilo in ta temelj odnosa s strankami živi na dolgoročnih odnosih s kupci, ki predstavljajo tržno nišo, kar najbolj zagotavlja preživetje podjetja.

Seznami z naslovi odjemalcev predstavlja drugi temelj osnove elektronskega trženja. S kreiranjem baz selektiranih po zanimanju strank zelo poveča možnost nakupa - to pa zato, ker vemo kaj kupca zanima, s čim ga lahko presenetimo in kaj ga zanima, kakšne so njihove želje in podobno ...

Druge tehnike neposrednega trženja (po pošti s priloženo zgoščenko ali (video) kaseto, trženje po telefonu in osebna prodaja) zahtevajo več časa in energije s strani podjetja, ki zato počasi tonejo v pozabo v primerjavi z elektronskim trženjem.

6.) Razumevanja vpliva e-okolja
Diskretnost je beseda, ki najbolj potegne za seboj stranke kar se tiče elektronskega okolja (v nadaljevanju e-okolja). Želimo se izogniti gneči na blagajni, nimamo časa, da bi šli v trgovino in bi ob neprimerni uri našli parkirni prostor za svoj avto; pri tem se pa želimo še izogniti prodajalčevemu prepričevanju, da kupimo določeno stvar, ter ob vsem tem raje naročimo kar iz naslonjača in domačega računalnika ... Kateri način nam prinese še dodatni popust.

Internet kot poslovna raba ima zgodovino že v šestdesetih letih, prvotno namenjen za vojaške projekte ob morebitni izgubitvi mreže računalnikov. Sedaj je sam internet mednarodno odprto omrežje omrežij, ki povezuje in omogoča komunikacijo med računalnike porazdeljene po celem planetu. Internet omogoča tudi dostop do elektronsko zasnovanih storitev in neposredno komunikacijo, kot da bi bili del enega samega velikanskega, globalnega, računalniškega stroja. V tem pogledu ta sistem resnično deluje saj že od začetka obstajajo možnosti za priklop našega domačega računalnika v svet računalnikov, ki iščejo zdravilo proti različnim boleznim (kot so rak in AIDS ... ). V tem primeru bo naš računalnik izkoriščal skupni program, ki mu dodelimo ves procesorski čas takrat, ko sami doma računalnika ne rabimo.
Tako postaja Internet možganček s poceni svetovno zmogljivostjo.
Res pa je, da je Internet postal velika godlja podatkov, informacij in kvazi informacij, da ne govorimo o tera-tonih podatkov, med katerimi je najti prave oziroma uporabne prava umetnost in celo redkost.
Internet se že v več kot sedemdesetih odstotkih podatkov uporablja v komercialne namene, kar ga dela bolj kot za prijaznega in uporabnega uporabniku sodobno poslovno orodje, ki pa je morda v mnogih okoljih samo modni dodatek marketinga ...

Internet je mednarodno omrežje omrežij, ki povezuje računalnike in omogoča komunikacijo med njimi širom po svetu. Poleg tega omogoča še dostop do storitev in neposredne komunikacije, kot da bi bili del enega samega velikanskega, globalnega računalniškega stroja. Internet je v ekonomijo prinesel povsem novo razsežnost in poceni svetovno dosegljivost. Sam Internet je največja zakladnica informacij, največji komunikacijski stroj in največji poslovni sistem ... Na drugi strani pa je velika godlja podatkov, informacij in kvazi informacij - kako bomo našli ustrezne oziroma prave podatke pa je na nas samih.

Za uporabo Interneta v podjetju poznamo dve skupini:

6.A.) Tržno ali zunanjo:
Tukaj lahko podjetje uporablja Internet in njegova ostala orodja za naslednja opravila:
- virtualna trgovina, ki bo ustvarjala prodajo neposredno na Internetu;
- elektronska pošta lahko ustvari neposreden stik s strankami. Ta komunikacija je potrebna pri zagotavljanju hitrega odziva in je zelo priročna stvar, ko na primer dobimo elektronsko sporočilo v svoj e-nabiralnik, da je knjiga, ki smo jo rezervirali (preko Interneta) že dosegljiva in nas čaka pri bibliotekarju v knjižnici;
- newsgroups (slovensko novičkarske skupine), kjer boste našli uporabne informacije in strokovnjake, ki Vam bodo pripravljeni pomagati rešiti kakšen (pretrd) računalniški oreh oziroma problem;
- newsletters so okrožnice, ki se uspešno uporabljajo v poslovni sferi, takrat ko želimo v imenu podjetja skleniti kakšen posel. Le te vsebujejo ponudbe in povpraševanje posameznih podjetij po celem svetu.

6.B.) Notranjo:
Za notranje delovanje ponuja model interneta raznovrstna orodja za izmenjavo informacij, za sodelovanje, za skupinsko delo, za razvoj ter podporo prodajnemu osebju.
Notranji internet se imenuje intranet ali L.A.N. (angleško Local Area Network) in je pravzaprav internet v malem - pa zares v tako malem, da ne bi mogli reči, da obsega 10-10 podatkov oziroma informacij celotnega interneta, saj imamo dostop do samo teh računalnikov, ki so povezani v mrežo /se pravi le doma ali samo v službi.

Ključne prednosti potencialnih kupcev so naslednje:
- ugodnost (priročnost) - kar iz domačega fotelja z računalnikom naročite izdelke / ne glede na to v kateri državi se nahajajo in ne glede na čas. Nič vožnje do trgovin, težav z iskanjem parkirnega prostora, soočenja s prodajnim osebjem in množico v trgovini.
- informacije na dosegu nekaj tipk: dodatna informacija ni več problem, napišite svoje pripombe, pohvalo ali grajo, tako da kakovostna in uporabna informacija podre veliko zidov med ljudmi.
Prednosti podjetij, ki so na medmrežju:
- hitro prilagajanje tržnim pogojem: podjetja lahko hitro dodajo nove izdelki elektronski ponudbi, takoj lahko spremenijo cene in opise. Vse to je za izkušenega programerja mačji kašelj.
- nižji stroški oglaševanja: elektronskim tržnikom ni treba vzdrževati prodajaln in s tem imeti stroške z morebitno najemnino, zavarovanjem in komunalnimi storitvami.

7.) Kultura elektronskega poslovanja
Kultura elektronskega poslovanja ali Netiquette je seznam pravil, ki se jih moramo držati, ko komuniciramo z drugimi z računalnikom. Preberemo jih lahko v angleščini na http://www.albion.com/netiquette/.

7.A.) E-poštna sporočila pošiljamo v samo tekstni obliki. Tukaj mislimo na to, da ne pošiljamo e-pošte v obliki HTML.
V programu OUTLOOK EXPRESS v meniju TOOLS/OPTIONS/SEND nastavimo “Plain text” za pošiljanje pošte. To je del Netiquette.

Prvič HTML e-pisem ne bodo mogli vsi prebrati. Drugič ta sporočila zasedejo več prostora in za nekatere uporabnike e-pošte to pomeni daljši čas čakanja prenosa e-pošte s strežnika (kjer imajo domači e-naslov) na domači računalnik. Tretjič večina uporabnikov ima omejeno velik e-nabiralnik in bodo zaradi nekaj HTML e-sporočil izgubili druga sporočila, pošiljatelji pa bodo dobili kot povratno informacijo e-pošto, v kateri bo pisalo, da je naslovnikov e-predal poln.

7.B.) E-sporočila pišemo z malimi črkami, razen če želimo kakšno besedo poudariti - takrat jo napišemo z velikimi črkami. Vendar je to bolj izjema kot pravilo. Tako je e-sporočilo veliko lažje berljivo oziroma čitljivo. Tudi pritegovanje pozornosti z velikimi črkami napisano lastno ime - mišljeno kot ime poštnega odjemalca ni zaželjeno.

7.C.) Po novem lahko e-sporočila pišemo s šumniki.

7.D.) Uporabljajte iste pristope in načine obnašanja, kot jih vsi moramo v resničnem Življenju.

7.E.) Bodite priljudni, dosegljivi in strpni.

7.F.) Delite svoje znanje z drugimi.

7.G.) Ne jezite se na nikogar.

7.H.) Spoštujte privatnost in anonimnost vseh ljudi.

7.I.) Ne zlorabljajte moči. Na primer: sistemski administratorji ne bi smeli brati privatnih e-sporočil.

7.J.) Zlahka oproščajte in odpuščajte.

7.K.) Namesto hipertekstne povezave >>klikni tukaj<< za povezavo vpletite tekst besedila v hipertekstno povezavo.

7.L.) Uspešno spletno mesto mora upoštevati naslednja načela:
- hitrost - se pravi, da mora biti spletno mesto napisano skrčeno,
- preprostost - brez kompliciranja,
- jasnost - da ne boste pozabili vikati obiskovalcev in boste svoje sporočilo podali na primeren in nevsiljiv način.

7.M.) Uporabljajte smeškote:
- ;-) "Hecam se, to je štos."
- :-( "Žalosten sem, ne strinjam se s teboj."
- :-O "To je veliko presenečenje."
- 8-) "Nosim očala."
- :-) "Navaden smeško. Namenjen sarkastični ali smešni misli, kot tudi da doda humor, srečo, spodbudo."
- :-I "Indiferenten smeško."
- :-> "Sarkastičen smeško za še posebej sarkastično pripombo."
- >:-> "Hudičev nasmešek namenjen za res težavno pripombo ali zagonetno sporočilo."

Načrtovanje spletne strani se začne na papirju, kjer najprej definiramo sporočilo, ki ga želimo predstaviti, cilje, ki jih bomo uresničili s predstavitvijo na Internetu in ciljne obiskovalce zaradi katerih gremo "v živo". Daljše strani potrebujejo notranjo povezavo NAZAJ NA ZAČETEK STRANI (BACK TO TOP).

8.) Etika elektronskega trženja temelji na sofisticirani kulturi povezovanja prihodnje dobe. Na nek način gre za primerno uporabo neposrednega trženja in to da na nek priljuden način uporabniku Interneta ponudimo uporabne informacije hitro in kvalitetno. Čas za nas je vedno dražji oziroma vrednejši in vsak posameznik si želi dobro izkoristiti svoj čas za računalnikom. Med drugim tudi za to, da dobi občutek poznavanja virtualne kulture.
Načeloma osebna sporočila (še) niso nezaželjena pošta oziroma spam; vendar je ta meja zelo krhka, tako da naj se držimo Netiquette in se bomo še najboljše počutili in živeli brez problemov s souporabniki in strahom, da nas nekdo prijavi našemu ISP-ju (kar je Internet Service Provider, na primer Arnes).

9.) Neposredno elektronsko trženje je lahko e-pošta, reklame na internetu (na naših ali plačljivih Internet strani); posredno elektronsko trženje pa je recimo nova spletna stran, spletno mesto, ki ga postavimo za promoviranje našega služenja ali trženja našega izdelka ali storitve.

Z razvojem novih informacijskih tehnologij se vse bolj razvija neposredno trženje, predvsem ena od njegovih oblik - nakupovanje po Internetu. Pri takem trženju je poudarek na merljivem izidu, kar je ponavadi kupčevo naročilo in na dolgoročnih odnosih s kupci.
Neposredno trženje, ki se je najprej pojavilo kot oblika osebno naslovljivih pošiljk in katalogov za naročanje po pošti. To trženje se je v zadnjih letih zelo razvilo in poznamo:
- kataloško tženje (vodi sezname z naslovi odjemalcev);
- neposredno trženje po (e)pošti (ta oblika oglaševanja vključuje pisma, obvestila, zloženke, CD-jke, avdio in video kasete; pri e-poslovanju pa gre v realno virtualnem svetu predvsem za spam, ki ga nihče ne želi, saj je ponavadi več kot polovica e-sporočil nezaželjenih);
- telemarketing ali trženje po telefonu (potratno);
- osebna prodaja (uspešno, če imamo dovolj dobro bazo potrošnikov);
- trženje preko televizije (pa je prvotno zanimiva le če ima kvalitetne in zanimive izdelke dostopne povprečnemu gospodinjstvu; da ne pozabimo omeniti teleteksta).
- internet: elektronska pošta (hitrost in pojem modernega komuniciranja med ljudmi in hkrati predmet modernega poslovanja), prenašanje datotek med vozlišči ali FTP (angleško: file transfer protocol), priključitev na oddaljene

Namesto FTP uporabljamo SCP ali SFTP(Secure FTP) orodja (WINSCP3 zgoraj), ker le-ta omogočajo višjo varnost. Naložite ga lahko s strani http://winscp.net/eng/download.php .

računalnike (Telnet), svetovni splet - WWW (World Wide Web), krožki razprav (newsgroups, kjer se da praktično vsega naučiti in omogočajo sodelovanje pri razpravljanju), ter kot zadnje razvedrilo (z morebitnimi vabami, da pritegnemo kupce).
- krožki razprav (newsgroups) omogočajo sodelovanje pri razpravljanju o tako rekoč praktično vseh temah;
- razvedrilo. Na omrežju se dobi številne racunalniške igrice (tako on-line kot tiste, ki so ponujene za prenos na domači računalnik). Na voljo so tudi programi za neposredno kramljanje med uporabniki omrežja IRC, poslušanje glasbe in ogledovanje video posnetkov ter neposrednih televizijskih prenosov (v angleščini: real audio/video).

Glavne prednosti interneta so:
- sprotno obnavljanje informacij;
- stalna dostopnost v celotnem svetovnem omrežju (ali vsaj 99,9% stalna dostopnost zaradi motenj omrežja);
- možnost natančnega spremljanja števila obiskovalcev in ljudi, ki so si ogledali določen oglas;
- ter enostavno naročanje in plačevanje izdelkov /z novimi 128-bitnimi ključi je za varnost dobro poskrbljeno.
Slabosti so predvsem potrebna dodatna promocija kot tudi relativno (za vsakega uporabnika drugače, tukaj pa je mišljeno za tiste, ki nimajo stalne povezave) počasen prenos podatkov.
Vsem tem različnim trženjskim sredstvom je skupno to, da se uporabljajo za pridobivanje naročil neposredno od ciljne skupine odjemalcev in možnih kupcev.
Neposredno trženje ima prednosti tako za prodajalce kot za porabnike. Slednji so zadovoljni, ker jim ni treba iz domačega fotelja, ker lahko kupujejo doma in s tem prihranijo čas - tako nakupovanje pa tudi ne povzroča stresa.
Pri prodajalcih omogoča neposredno trženje večjo selektivnost glede ciljne izbirne skupine možnih kupcev. Obstajajo namreč cele baze podatkov z naslovi katerekoli specifične skupine ljudi (levičarji, zdravniki, upokojenci, šoferji ... ). Tako osnovana sporočila so lahko osebna in prilagojena stranki. Neposredno trženje omogoča zasebnost v ponudbi in strategiji, saj ni na očeh konkurence.

10.) Za začetek poslovanja mora novopečeni podjetnik vedeti nekatere stvari preden začne z internetnim trženjem.

V poslovanju se obnese če balansiramo riziko z znanjem. Slika pove tisoč besed in kot take kar kličejo po spletnem domu – med ljudmi potreba po komuniciranju narašča. Ker tradiconalna sredstva nimajo možnosti povratne informacije se splet širi tudi na njihov račun. Najprej se pa tudi splača vprašati: kdo, kaj, kje , kdaj in zakaj razmišljamo o predstavitvi na Netu. Če lahko svojo stranko spremljamo je to še dodaten plus. Začeti pa moramo vedno pri sebi.

10.A.) Najprej mora definirati svoje ciljno občinstvo ter cilj, ki ga želi s predstavitvijo doseči. Med drugim tudi to h kakšnim akcijam želi pripraviti potencialne kupce, ki bodo obiskovali njegovo stran na spletnem medmrežju. Pred samo akcijo mora definirati ovire, ki jih mora premagati za dosego svojega komunikacijskega cilja.
Vedeti moramo, da uspešne predstavitve oblikujejo določeno predstavo oziroma image podjetja v očeh obiskovalca. Za začetek povejmo, da na strani ne želimo imeti vseh barv naenkrat, ker le-te potem naredijo kontrast ampak namesto tega le največ tri različne barve plus črna in bela.

10.B.) Priprava in ureditev besedila. Zaželjeno je, da posamezne strani niso daljše od dveh zaslonov.
Nekatera pravila:
- prva (uvodna, domača - home page) stran naj ne bo daljša od 20 KiloBajtov in naj bo čimbolj preprosta;
- naslednje strani naj ne bodo daljše od 60 KiloBajtov;
- slike naj bodo skrčene v PNG formatu in naj ne bodo prevelike; vse skupaj jih shranimo v podimenk /PIC/, kjer si jih lahko obiskovalec posebej ogleda, če poda trenutnemu spletnemu brskalniku in trenutnemu URL-ju (angleško: Uniform Resource Locator) še podimenik /PIC/;
- vse besedilo naj bo v eni in isti pisavi (angleško: fontu);
- okvirom strani (angleško: frame) se izogibamo in namesto tega uporabljamo tabele in absolutno naslavljanje;
- če želimo vključiti animacijo poskrbimo, da bomo tudi navedli pot do pretvornika za uporabnike, ki recimo programskega paketa npr. FLASH nimajo inštaliranega.
- uporabimo preprost in jasen slog pisanja brez kompliciranja;
- vedno pišemo ALT="navedek" zaznamke v IMG oznakah. Ti zaznamki so med drugim obvezni za XHTML standard in če želimo imeti validno kodo za stranjo bomo morali precej krepko garati, če smo uporabljali FrontPage, DreamWeaver in podobno. To pa zato, ker te programi avtomatično kreirajo grdo kodo oziroma kar precej svinjajo. Najbolje je, če svojo spletno stran napišemo na roke in jo sproti ali potem prevedemo na ustrezen standard (recimo XHTML 1.1 in CSS 2).

Dobro je, da se v podjetju vprašajo naslednja vprašanja, predno začnejo z internetnim trženjem.

10.C.) Kakšen je namen podjetja za udejstvovanje v virtualnem okolju? Kakšni so primerni cilji za le-to? Je podjetje v plusu ali minusu? Ali smo v podjetju resni glede oblikovanja navidezne predstavitve?

Zakaj naj gre podjetje v živo? Da predstavi nove produkte? Da zmanjša stroške distribucije? Da poveča možnosti prodaje? Da izboljša tehnično podporo? Da izboljša odnose s strankami?

Kaj upamo, da bomo dosegli s prisotnostjo na spletu? Različna podjetja imajo različna pričakovanja. Znotraj podjetja imajo posamezni oddelki različno potrebo po lastnem spletišču ali po intranetu. Inženirski oddelek bi potreboval dodatno potrebo po izmenjavi informacij, medtem ko na kadrovskem oddelku želijo uporabljati dostop do Interneta za zaposlovanje ali pregled spletišča; v oddelku za stike z javnostjo želijo uporabljati spletišče za prihajajoča vprašanja javnosti.

Kako bo komunikacijski oddelek integriral prisotnost na Internetu in postavil primerne reklame? Kdo bo zadolžen za nadzor tega dela? Kdo bo poskrbel, da bo delo v primernem času dokončano?

Podobno kdo bo nadzoroval lastno spletišče? Kako bodo razni oddelki priskrbeli ustrezne informacije kot tudi njihova pričakovanja do spletišča. Kdo bo skrbel za besedilo na spletišču? Kdo bo tukajšnji web-master (beri: administrator)?

Kdo bo postavil denarne postavke in implementacijo spletnega mesta? Kateri oddelek bo priskrbel sredstva za predstavitev v živo? Ali ima podjetje dovolj sredstev za profesionalno predstavitev na internetu?

Ali ima podjetje talent in potrpežljivost, da bo lahko njihovo spletišče zraslo v zrelo in produktivno sredstvo (za promocijo podjetja)? Ali to podjetje osredotočeno na kratkoročno ali dolgoročno poslovanje? Aktivnosti v živo so namenjene dolgoročni perspektivi.

11.) Zaključek
S pojavitvijo Interneta je človeštvo naredilo kvantni skok v medkomunikacijskih sredstvih. Kdo ve koliko časa bo potrebno, da bo medmrežje postalo varno, kulturno, dostopno vsakomur in brez žaljive (med drugim pornografske) vsebine. Veliko ljudem je internet še skrivnost kot tudi predstavlja določen strah pred navidezno resničnostjo. V prihodnosti se bo mobilna telefonija tako razvila, da bo že vsak uporabnik imel dostop do spleta preko mobilnega telefona. Vedno več strani bo postavljenih po mednarodnih W3C standardih, kar bo naredilo vsebino skladno z obliko – poleg tega pa se bodo take spletne strani videle enako z različnimi brskalniki.

Najpomembnejše se mi zdi, da Internet vzamemo kot veliko področje znanja in informacij, da nam postane sredstvo izobraževanja in ne tako imenovan način zabijanja časa. Zaradi vsega tega moramo biti pozorni, da nam splet omogoči višji nivo komuniciranja (in Življenja) ter, da se z njim navzven povežemo s svojimi strankami. Tako bo ostal volk sit in koza cela.

12.) Viri
- Uporaba interneta kot sredstva neposrednega trženja v podjetju, Radoš Skrt, seminarska naloga za podiplomski študij, marec 1998
- Electronic Marketing Integrating Electronic Resources into the Marketing Process, Joel Reedy, Shauna Schullo, Kenneth Zimmerman, The Dryden Press, 2000
- Računalniški slovar slovensko-slovenski, Joe Kraynak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
Če nam boste prispevek poslali v obliki datoteke PUSTITE TO POLJE NEDOTAKNJENO!

Datoteko nam boste lahko posredovali na naslednji strani.

Ta prispevek je na portalu publikacije.net objavil/a Grega Leskovšek dne 2008-12-22.

Grega Leskovšek sem absolvent računalništva v Ljubljani z velikim zanimanjem za open source spletne tehnologije. Povabljeni na Zatočišče Miru: moj.skavt.net/gleskovs/

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 4 | Rating = 4/5